Puppy dog / kuža

I really enjoyed working on this beanie. Until I had to place it's ears and eyes, That is. That was really time consuming and challenging.

Now I need a couple of days off. My neck hurts.

Pri kvačkanju tega malega kužka sem res uživala, vse dokler mi prišlo na vrsto šivanje oči in ušes. To pa mi pobere enih živcev in časa.

Zdaj pa potrebujem nekdaj dni brez kvačkanja. Že nekaj dni ugotavljam, da me boli vrat. A šele včeraj sem dognala zakaj me boli. :)

Žaba

Še ena kapuca.
Zelena žaba za malo enoletno žabarko. :)

Se mi zdi, da je super uspela, le primerne modelke spet ne morem najti.
Vsi, ki so pripravljeni nadeti žabo nase so že malce preveliki zanjo. :)

Tale kapuca je primerna za najbolj mrzlo zimo, saj je gosto kvačkana iz dvojne niti. Zanjo sem porabila skoraj štiri klobčiče volne.
Najbolj zanimive so oči, ki sem jih izdelala tako, da sem skvačkala nekakšno kroglico le napolnila je nisem, ker sem želela, da niso pretežke. Pa še gumbek za iskrico v očeh. :)

Enejeva mavrična kapa

Letos kar nisem in nisem dobila navdiha za kvačkanje.
Končno je navdih dobil Enej, jaz pa zelo jasna navodila.

Mavrična kapa.

Šalkapa

Tale šal je bil v naročilu mesece. A nisem in nisem imela navdiha. Dvakrat sem ga že izdelala do polovice in vsakič podrla nazaj. Zdaj mi je pa končno uspelo in zdi se mi, da sem zadela žebljico na glavico. Jaz bi ga z veseljem obdržala in tudi Reneju smo ga komaj odtrgali z glave, ko smo ga prosili samo za poziranje z njim.

Sicer je bilo mišljeno samo kot šal ampak potem sem si zamislila še vrvico in nastala je kapa. Super uporabna zadeva.

Že kvačkam nadaljevanje. :)

Kapa in rokavičke

Takšno kapico sem že pred časom izdelala za eno majhno punčko , tokrat pa sem jo izdelala v "odrasli velikosti".  Pa še rokavičke za zraven.

Rokavičke sem delala prvič in sem kar zadovoljna s tem kaj je nastalo, sploh ker sem jih delala " na pamet". Take super tople so, najraje bi jih kar obdržala. Mi je pa kompletek pobral neverjetno veliko časa. Pri teh debelih zadevah je tako težko uloviti pravo velikost. En krog manj, je kapa preozka, en krog več je že preširoka. Sem jo naredila ene dvakrat že skoraj celo, pa sem podirala nazaj. Pa vse še enkrat. Ampak zdaj je super, tako da se je splačalo.

Renejeva mavrična kapa

Kovačeva kobila pa to...

so me že ljudje opozarjali, da bi bil čas, da napravim Reneju novo kapo, ker prva mu je bila že konkretno premajhna. Včeraj sem končno dobila idejo za novo.

Mavrično. :)
Lejte ga fantinca kako jo reže v hrib. Prav ponosna sem bila nanj danes.

My little boy really needed a new beanie. He's outgrown his old beanie months ago. Yesterday I had a vision. Rainbow beanie is great for him.

 Look at him, how he climbs the hill. I was so proud.

Pikapoka

Katarina si je za svojo Avico zaželela pikapoko.
A ni luštna. :)

Pridna

Odkar se je shladilo je tudi mene spet zagrabila mrzlica kvačkakvačka.

Ves čas nekaj kvačkam in občasno sem tako pridna, da niti pofotkam ne zadev, ko že odhitijo k novim lastnikom.
V zadnjih desetih dneh sem tako naredila dve kapici, za dve gospodični. Eno pikapoko po navdihu tele kapice, ki sem jo našla na spletu, in eno zeleno, po navdihu zelenih copatk iz prejšnjega posta.

Ko sem razmišljala kaj bi podarili Noni za rojstni dan, sem se spomnila na grelčke, ki sem jih občudovala na Pinterestu in prav na hitro so nastali. Nad njimi sem tako navdušena, da jih bom gotovo še veliko delala. Tudi otroci jih bodo dobili.

Ko sem šla včeraj po nove zaloge volne pa sem naletela še na srebrno prejo in takoj sem jo poskušala sestaviti v uhančke. Precej zoprna je za kvačkanje, ker je sestavljena iz mnogih tankih niti, ki prav nič poslušno ne stojijo skupaj, ampak nadležno silijo vsaka na svojo stran in jih kar s težavo vlečem skozi zanke, a ker so rožice majcene se kar da. Tudi to bom še delala. Zima bo spet prekratka za vse. :)

Še ena sovica

Tokrat malce večja, bombažna sovica, za jesenska jutra. Tako kapico sem delala trikrat. Prvič zadnjič in nikoli več, kot je rekel naš učitelj telovadbe. Kvačkanje iz bombaža je zamudno in pri tako veliki kapici kar noče in noče biti konca. Je pa lepa in čisto pravi unikat. :)

Rasta kapica

Tole kapico sem napravila že pozimi, ampak se mi je zdelo, da se ni povsem posrečila.
Vedela pa sem, da če kdo, bo Katarina znala napraviti tak stajling, da bo izgledala dobro.
In res je, Avica je v njej nadvse ljubka. :)

Hvala za fotke!

Ropotuljica za Vitana

Tole kvačkanje je res zakon. Kar ne morem se ustaliti na enem izdelku, ki bi ga specializirala, saj so možnosti res neskončne.

Tokrat sem skvačkala poskusno ropotuljico za Vitana. Naj bi bila podobna ptičku, pa mi to ni povsem uspelo. Ampak Reneju je bila všeč. Upam, da bo tudi Vitanu, ko malce zraste.

Pa še dve kapici z ušeski.

Kapica za Izaka

Ker dečko iz porodnišnice res ne more iti gologlav. :)

Modra sovica in srečni izžrebanec Anže

Tale sovica je bila izdelana tako, kot si jo je želel Anže, sin srečne izžrebanke. Me je pa vmes prav fino hecala. Nič ni hotelo biti tako kot bi moralo. Ušeska sem komaj postavila na pravo mesto in na koncu sem porabila še zadnje milimetre zelene volne. Anže, naj te lepo greje!

Slon za Urbana

A boš tud men taka kapa sešila?
Sam jest bi jemu slona.

Kako naj rečem ne, ko petletnik pokaže zanimanje za moje kvačkanje? :)


Urban
 

Dve kapi za dve afni

Ena za mamo, ki si zdaj zraven želi še "oranžen" šal.
In še ena za Eneja.Njegovi sovici se namreč vidi, da je bila prva kapa, ki sem jo kdaj naredila. Predvsem je premajhna in prekratka in je zato videti, kot da bi imel glavo povito z povojem kot pa da ima na glavi kapo.
Tokrat si je izbral tako kot ima Rene, le da je brez ušesk. Pa avto je tak ubogi zmahan in čaka na popravilo.

Šal in kapa

Pozirala je kar naša gospodična Rene. Če pa nimamo punc kaj naj.
Takole med nami, Rene je meni zelo všečno ime tudi če bi imeli punčko. Sicer bi težko dobila odobritev s strani moža ampak poskušala pa bi. Gospodično Rene sem si zacahnala še v časih Ally McBeal. 

Šal je lepo uspel in je šel k Špeli, ki obužuje punčkasto-punčkaste barve. Zato roza na roza.

Kapa pa ni najbolj posrečena in je ostala doma.

Kape, kape, kape..

Dve novi kapi.

Z Zofijo sva se uprili temu, da nisva bili nikjer izžrebani in sva se kar dogovorili za izmenjavo.
Tako je nastala tale kapica za Zofijino Pikico.

Potem je bil pa končno čas, da tudi jaz dobim eno kapo. Skvačkala sem jo iz raznobarvnega klobčiča in mi zato barve niso povsem všeč. Mi je pa všeč kroj. Kapo sem v zadnjih dveh vrstah nekoliko "not vzela", da se lepše prilega glavi in se ne vrti toliko. Predvsem lepo poudari moj planiški nos. :)

Nameravala sem objaviti še fotko rožice na moji kapi, a sem dobila opozorilo od gospoda Bloggerja, da sem dosegla maksimalno količino fotografij. No fajn... kaj pa zdaj?

Kapici

Traktor za Juliana

Rožica za Kajo

Še ena kapa

Tokrat z avtom, da paše zraven kombinezona.

Tokrat je šlo hitreje in lažje, pa še volna je bila debelejša in je tudi toplejša kapa.

Mogoče mi je ta še bolj všeč kot tista s sovico. Predvsem zaradi barv.

Je pa revež poziral kar v postelji, saj ga malce kuha vročina. Upam, da so samo zobki ali kaj podobnega kratkotrajnega in da bova samo današnji sončni dan preživela za štirimi stenami.

Vintiđ kapica

Še ena kapica. Za Oko. :)

Spet kar žarim od fotošopa, sem hotela dodat še prej fotke pa ne znam nazaj.

Kot sva ugotovili, je kapica rahlo vintiđ. Je tudi delana po enem starem kitajskem receptu, ki sem ga komaj dešifrirala. No nisem še povsem prepričana, da sem ga prav. V originalu bi morala biti taka, le konce jaz rada nekoliko bolj stisnem. 

Mene je pa danes zjutraj zbudil poštar z Zofijinim krilom v paketku. Ličnem paketku. :)
Pokažem, takoj ko si noge obrijem. :)